PRENOVA BLAGOVNIH ZNAMK JE DELIKATNA

Pri odgovoru na vprašanje, po čem je priprava rešitve za Univerzo v Ljubljani najbolj izstopala v primerjavi s podobnimi projekti, je pomembno izpostaviti, da njeni ustvarjalci (Mitja Jereb, Špela Pfeifer, Martin Košir in Igor Savič) niso vsi oblikovalci, ampak so strokovnjaki na različnih komunikacijskih in poslovnih področjih. To se je pri tako kompleksnem projektu izkazalo kot velika prednost.

V agenciji PM se namreč ustvarjanja ali prenov celostnih grafičnih podob in identitet znamk lotevamo precej širše kot samo z grafičnimi spremembami in nadgradnjami. Sistemske prenove so idealna priložnost za globlji premislek o tem, kakšne so vrednote organizacije ali znamke, katere so njene ključne razlikovalne značilnosti in predvsem kako uporabniki – notranji in zunanji – uporabljajo oziroma dojemajo znamko.

Grafični del in sistem uporabe se zgradita v naslednji fazi ter izhajata iz začetnega premisleka, saj morata vsebovati rešitve, orodja in procese, ki bodo podpirali revidirano strateško usmeritev. Tako ima prenova podobe ali identitete veliko večjo moč, kar se pogosto pokaže že z novim energijskim zagonom interne ekipe. Ta je namreč ključna za to, da bo nova podoba ali identiteta tudi v resnici zaživela in dosegla želene cilje.

V sklopu prenove smo pripravili operativne dokumente in tiskovine ter različne ceremonialne listine; podpise za elektronsko pošto in žige; osnovne elemente zunanjega in notranjega usmerjevalnega sistema; pravila soznamčenja; predloge prezentacij za sestanke, predavanja in protokolarne prireditve; promocijsko gradivo in opremo za različne digitalne kanale.

ZAHTEVNA KOMBINACIJA KLJUČNIH USMERITEV

Pri snovanju nove podobe Univerze v Ljubljani smo si postavili nekaj osnovnih izhodišč oziroma ciljev, med drugim vzpostaviti sodobno sistemsko vizualno identiteto vodilne izobraževalne in raziskovalne institucije v Sloveniji ob jasni navezavi na obstoječi znak; s prenovo ohraniti trdnost v odnosu do novih ponudnikov znanja/izobraževanja; vzpostaviti sistem razlikovanja ob hkratni povezanosti na sekundarni in terciarni ravni označevanja; prilagoditi osrednji znak na digitalna okolja ter racionalizirati procese pri izdelavi vidnih sporočil Univerze v Ljubljani, njenih članic in enot.

Jasnost in prilagodljivost sistema za najrazličnejše uporabe sta bili zato med ključnimi izhodišči, prav tako ekonomičnost vsakodnevne uporabe. Izjemno pozornost pa je bilo treba posvetiti tudi tradiciji, saj gre za pomembno institucijo, ustanovljeno leta 1919, ki se na različnih lestvicah uvršča med uglednejše svetovne univerze.

KOMPLEKSNOST SODOBNEGA MULTIKANALNEGA KOMUNIKACIJSKEGA OKOLJA IN NOVA PODOBA

Končna rešitev izhaja iz poglobljenega razumevanja ključnih značilnosti sodobnega multikanalnega komunikacijskega okolja in komunikacijskih praks ter kompleksnosti in prepletenosti komunikacije, poseben poudarek pa je na digitalnih platformah, kanalih in medijih. Zaradi premišljenega vpogleda v sedanjost in prihodnost je v vizualni komunikaciji še bolj pomembno ohraniti subtilno, a trdno povezavo s tradicijo (posebej s temeljnim znakom), vendar ne zaradi nje same, ampak zaradi poslanstva in zgodovinske vrednosti Univerze v Ljubljani. Sistemski del rešitve celostne podobe na eni strani preprosto, urejeno in pregledno uredi odnose ter potrebno hierarhijo, na drugi pa posameznim članicam omogoča, da ohranjajo dosedanje oziroma razvijajo nove elemente sodobne vizualne komunikacije, ki predstavljajo del njihove tradicije, identitete ali vizije.

KAKO OHRANITI IN HKRATI SPREMENITI

Novi znak omogoča raznovrstno uporabo, prilagojeno različnim medijem, okoljem in potrebam. Ohranja tri dosedanje gradnike vizualne identitete Univerze: slikovni znak deželnega dvorca, rdečo barvo in črkovni napis, vendar tako, da poveča njihovo prepoznavnost in vsestranskost uporabe. Hkrati na izviren način z likovno čistostjo modernizira znak, ki simbolizira sodobno Univerzo s tradicijo.

Med črkovnim zapisom in simbolom dvorca je nov grafični element – črta, ki prevzema funkcijo stebra. Steber deluje kot moderni povezovalni grafični element med dvorcem in črkovnim zapisom, na simbolni ravni pa kot povezava med Univerzo in njenimi članicami. Podoba deželnega dvorca je izboljšana na tak način, da so ohranjeni vsi njegovi ključni elementi. Prilagojen črtni izris bistveno poveča opaznost in uporabnost v digitalnem okolju ter ob pomanjšavah v vseh aplikacijah. Ohranjeni, vendar modificirani so vsi ključni elementi zgradbe. Bolj je izpostavljen najznačilnejši del, vhod v dvorec z balkonom, na katerem so se odvijali zgodovinsko pomembni govori. Izbrana črkovna vrsta je likovno prilagojena specifikam slovenskega jezika in ima oblikovne posebnosti, ki spominjajo na detajle slikovnega znaka, hkrati pa dajejo črkovni vrsti poseben karakter. Zanimivo je dejstvo, da je avtorica črkovne vrste Alja Herlah tudi sama diplomirala na Univerzi v Ljubljani.

Kot glavni vizualni problem starega znaka Univerze smo prepoznali njegov prefin in tanek izris, ki se je na mnogih aplikacijah izgubil, hkrati pa je bila vidnost ob pomanjšavah in v digitalnem okolju slaba. Z novo rešitvijo tega problema ni več.

Prava pot nove vizualne podobe Univerze v Ljubljani pa se šele začenja.

Iščete podobno rešitev? Pogovorimo se! Pišite nam.